V dvorani Hotela Jeruzalem v Ljutomeru je včeraj potekala okrogla miza z naslovom »Prihodnost podjetništva v Prleški regiji: Izzivi, priložnosti in sinergije«, ki jo je organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer. Dogodek, ki je privabil lepo število lokalnih obrtnikov in podjetnikov, je služil kot neposredna platforma za soočenje gospodarstva s predstavniki zakonodajne oblasti. Razprave so se udeležili poslanca Mojca Žnidarič in Andrej Kosi predsednik Odbora za okolje in prostor v Državnem zboru RS, predsednik Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru RS Robert Potnik ter namestnik generalnega direktorja OZS Rok Capl. Okrogli mizi se je pridružila tudi županja Občine Ljutomer ma. Olga Karba.
Glavni namen srečanja je bil jasen: stopiti skupaj za stabilno, uspešno in prodorno podjetniško Prlekijo ter odločevalcem iz prve roke predstaviti težave, s katerimi se podjetja vsakodnevno srečujejo na terenu.
Birokracija reže krila: Težave z gradbenimi dovoljenji in Naturo 2000
Čeprav ima regija bogato tradicijo, delavnost in močan podjetniški duh, so zbrani podjetniki in predstavniki lokalnih občin izpostavili resne strukturne ter operativne izzive. Med najbolj perečimi težavami so izpostavili dolgotrajne in zapletene postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki resno zavirajo investicije, širitev poslovanja ter privabljanje novih investitorjev v regijo.
Dodaten krč lokalnemu razvoju predstavljajo stroge omejitve na območjih Nature 2000. Prisotni so opozorili, da varovanje okolja ne bi smelo v celoti blokirati gospodarske pobude in infrastrukturnega napredka Prlekije. Pozvali so k iskanju vzdržnih sinergij, kjer bi zakonodaja omogočala razvoj ob hkratnem spoštovanju naravne dediščine.
Zahteve iz Foruma OZS 2026 in pritiski visokih stroškov
Podjetniki so opozorili na močne pritiske naraščajočih stroškov poslovanja in analizirali učinke vladnih interventnih ukrepov na lokalno okolje. Predstavniki zbornice so znova odločno izpostavili ključne zahteve s Foruma OZS 2026:
· Razbremenitev stroškov dela, ki dušijo konkurenčnost domačih podjetij.
· Prenos bremena bolniških staležev na ZZZS po 20 dneh (namesto trenutnega daljšega obdobja, ki bremeni delodajalce).
· Zagotovitev stabilnega in predvidljivega davčnega okolja, brez katerega ni mogoče dolgoročno načrtovati poslovanja.
Kako zadržati mlade talente doma?
Poleg infrastrukturnih vprašanj je razprava načela tudi pereč kadrovski problem. Prlekija se sooča z odlivom možganov, zato je nujno oblikovati pogoje, ki bodo mlade talente zadržali v domačem okolju. To je mogoče doseči le z dvigom konkurenčnosti podjetij, višjo dodano vrednostjo in tesnejšim sodelovanjem med gospodarstvom, šolstvom ter lokalno skupnostjo.
Okrogla miza se je zaključila z mislijo, da ključ do uspeha leži v povezovanju – ko se združita izkušnja starejših in sveža energija mlajših generacij, se ustvarijo sinergije, ki lahko premaknejo gore. Glas prleškega gospodarstva je bil danes jasen, odgovornost za premik s trenutne točke pa je sedaj na strani prisotnih poslancev in države.
Ključne besede: Okrogla miza-podjetniška Prlekija-3 državni poslanci
