Do 11. novembra poteka nacionalna preventivna akcija Varno brez alkohola
Čas martinovanj prinaša številne priložnosti za druženje, vendar tudi čas, ko je treba posebej opozoriti na nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija bosta zato med 2. in 11. novembrom izvajali nacionalno preventivno akcijo Varno brez alkohola. Policija bo poostreno preverjala psihofizično stanje voznikov, AVP pa bo z ozaveščevalnimi aktivnostmi opozarjala na nepopravljive posledice vožnje pod vplivom alkohola. V ospredju letošnjega opozorila je osebna zgodba 42-letnika, ki je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, v kateri je en pešec izgubil življenje, drugi pa je bil hudo poškodovan. Danes prestaja zaporno kazen in se zaveda, da posledic svoje odločitve ne bo mogel nikoli izbrisati. »Če bi lahko zavrtel čas nazaj, alkohola sploh ne bi pil,«pravi v pogovoru za AVP. Svojo izkušnjo je delil z javnostjo v upanju, da bo druge spodbudil k drugačni, pravi odločitvi. Njegovo sporočilo je jasno: »Če piješ, ne vozi. Ne dovoli, da pritisk družbe odloča namesto tebe. Ena sama napačna odločitev lahko za vedno spremeni več življenj.« AVP zato poziva: »Če pijete, ne vozite. Če boste vozili, ne pijte. Za varen prihod domov poskrbite vnaprej, vožnjo zaupajte treznemu vozniku ali izberite drug varen način prevoza. Če vidite, da želi za volan nekdo, ki je užival alkohol, mu to preprečite in pomagajte poiskati varen prevoz.« Alkohol je še vedno pomemben dejavnik najhujših prometnih nesreč Vožnja pod vplivom alkohola ostaja resen problem prometne varnosti v Sloveniji. V obdobju od 2021 do 2025 je bilo pod vplivom alkohola 9,88 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč, pri nesrečah s smrtnim izidom pa je njihov delež znašal kar 27,78 %. Povprečna stopnja alkoholiziranosti alkoholiziranih povzročiteljev je v tem obdobju znašala 0,66 mg/l izdihanega zraka oziroma 1,4 g alkohola na kilogram krvi. Leta 2025 je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, umrlo 25 ljudi, kar je 47 % več kot leta 2024, ko jih je umrlo 17. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev teh nesreč je znašala 1,37 g alkohola na kilogram krvi. Do 15. oktobra 2026 so alkoholizirani povzročitelji povzročili 1.137 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 22 ljudi, 112 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. V enakem obdobju leta 2025 je bilo 23 smrtnih žrtev, hudo telesno poškodovanih pa 119. Med alkoholiziranimi povzročitelji letos izstopa starostna skupina od 35 do 44 let, sledijo ji skupine od 45 do 54, od 25 do 34 ter od 55 do 64 let. Po deležu alkoholiziranih povzročiteljev tudi letos po podatkih NIJZ izstopajo Posavska in Pomurska regija ter Jugovzhodna Slovenija. Že manjše količine alkohola vplivajo na sposobnost varne udeležbe v prometu. Alkohol oslabi presojo, zmanjša pozornost, poslabša zaznavanje in podaljša reakcijski čas. Vpliva tudi na ocenjevanje razdalj in hitrosti ter povečuje pripravljenost za tvegano ravnanje. Posameznik lahko precenjuje svoje sposobnosti in se nevarnosti, ki jo predstavlja zase in za druge, sploh ne zaveda. Zakonska meja za večino voznikov je 0,50 g alkohola na kilogram krvi, vendar to ne pomeni, da je vožnja po uživanju alkohola varna - tudi majhna količina alkohola vpliva na vozniške sposobnosti. Za voznike začetnike in druge zakonsko določene kategorije voznikov velja ničelna toleranca. Najvarnejša odločitev je zato vedno enaka: če vozite, ne pijte alkohola. Ne zaradi kazni, zaradi varnosti Policija bo v času martinovanj izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Cilj teh nadzorov je preprečiti vožnjo pod vplivom alkohola in zmanjšati tveganje za najhujše prometne nesreče. Do 15. oktobra 2026 je Policija ugotovila 7.854 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 8.599. Med letošnjimi kršitvami jih je bilo 5.931 ugotovljenih pri voznikih osebnih avtomobilov, 421 pri voznikih enoslednih motornih vozil, 367 pri voznikih tovornih vozil in 642 pri kolesarjih. Policisti so odredili 311.834 alkotestov, lani pa 346.074. Letos je bilo 6.846 pozitivnih rezultatov in 196 odklonitev preizkusa, lani pa 7.858 pozitivnih rezultatov in 188 odklonitev. Zavedati se moramo, da alkoholiziranosti ni mogoče znižati s pitjem kave, uživanjem hrane, žvečilkami, telesno dejavnostjo ali zadrževanjem na svežem zraku. Alkohol se iz telesa izloča postopoma, predvsem z razgradnjo v jetrih. Zato se na občutek treznosti ne smemo zanašati. Če smo torej uživali alkohol, ne vozimo.Varujmo življenja – vozimo trezni V Sloveniji sta uživanje alkohola in njegova dostopnost še vedno velik družbeni izziv. Po podatkih NIJZ je registrirana poraba alkohola v letu 2025 znašala 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. To je skoraj 10 % manj kot leta 2024, vendar opozarjajo, da več kot polovica odraslih Slovencev pije tvegano ali škodljivo. AVP na temo nevarnosti zaradi vožnje pod vplivom alkohola in drog izvaja vrsto aktivnosti skozi vse leto. Mlade ozavešča v okviru delavnic Vozimo pametno. Naslednji delavnici bosta 3. novembra v Šolskem centru Šentjur in 11. novembra na Ekonomski šoli Maribor. Poleg tega AVP podpira projekte nevladnih organizacij, ki ozaveščajo o nezdružljivosti alkohola, drog in prometa. Med njimi so akcija 40 dni brez alkohola Slovenske Karitas, projekt Čista nula, čista vest Zavoda Varna pot in projekt Heroji furajo v pižamah Zavoda VOZIM. AVP se bo letos prvič priključila tudi k preventivnemu programu NIJZ "Otroci za varnost v prometu", ki poteka v sedmih regijah v organizaciji območnih enot NIJZ. Sodelovali bodo z NIJZ OE Novo mesto, kjer bodo vsak dan od 9. do 13. novembra potekale ulične aktivnosti, v katerih sodeluje šest osnovnih šol in en vrtec. Zaključni dogodek bo pri Osnovni šoli Dolenjske Toplice, v petek, 13. 11. 2026, kjer bo tudi preventivne naprave AVP, šotor Vidko in maskota Pasavček. Pomembno vlogo pri izvajanju preventivnih aktivnosti imajo tudi občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V okviru aktualne akcije bo AVP občinam po vsej Sloveniji zagotovila preventivne materiale. Pomemben del preventivnega dela za spreminjanje tveganih vedenjskih vzorcev in preprečevanje ponavljanja nevarnega ravnanja v prometu predstavljajo tudi rehabilitacijski programi za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi oziroma so odklonili preverjanje psihofizičnega stanja. Edukacijskih in psihosocialnih delavnic se letno udeleži približno 4.000 voznikov.Direktorica AVP mag. Saša Jevšnik Kafol poudarja: »Alkohol in varna udeležba v prometu ne gresta skupaj. Tudi če se počutimo sposobne za vožnjo, alkohol vpliva na našo presojo, pozornost in odzivni čas. Če načrtujemo druženje, kjer bomo pili alkohol, moramo vnaprej poskrbeti za varen prevoz domov. Ne dovolimo, da bi za volan sedla oseba, ki je uživala alkohol. Z odgovornim ravnanjem lahko skupaj preprečimo tragedije in zaščitimo življenja.« Ena napačna odločitev, posledice za vse življenje Posledice ene same nepremišljene odločitve nas lahko spremljajo vse življenje in usodno zaznamujejo več generacij ljudi – svojcev, prijateljev, sodelavcev. To prikazuje izpoved 42-letnika, ki je povzročil smrtno prometno nesrečo. Pred nesrečo je živel in delal na Hrvaškem, vodil svoje podjetje in se imel za previdnega voznika. Pred tem ni imel kazni zaradi prehitre vožnje in, kot pravi, tudi nikoli prej ni vozil pod vplivom alkohola. Na dan nesreče je podjetje organiziralo dogodek za poslovne partnerje. V okolju, kjer sta bila pitje alkohola in nazdravljanje del druženja, je pil tudi sam. Čeprav alkohol sicer ni bil pomemben del njegovega življenja, se ni dovolj odločno uprl pričakovanjem okolice in pritisku družbe. Zaradi alkoholiziranosti se dogajanja v urah pred nesrečo skoraj ne spominja. V nesreči, ki jo je povzročil, je en pešec izgubil življenje, drugi pa je bil hudo poškodovan. Sam se neposrednih okoliščin nesreče ne spominja. O tem, kaj se je zgodilo, je izvedel od policije, posledice svoje odločitve pa je začel zares dojemati šele v priporu. »Najtežje je sprejeti, da se ti v sekundi spremeni življenje. Spremeni se neki drugi družini življenje,« je povedal . Tragedija je za vedno zaznamovala življenje več ljudi. Zaradi posledic dogodka je moral predati poslovne funkcije, se umaknil iz družbe in se spoprijemal z občutki krivde. Najtežje pa je bilo sprejeti, da izgubljenega življenja ne more vrniti in da je bilo zaradi samo ene nepremišljene odločitve hudo prizadeto tudi življenje družine umrlega. Kmalu po izpustitvi iz pripora je stopil v stik z bratom umrlega, se mu opravičil in družini tudi finančno pomagal. Zaveda se, da s tem ne more popraviti storjenega, želi pa vsaj delno olajšati posledice tragedije družini, ki je izgubila svojega bližnjega. Danes pravi, da bi, če bi lahko zavrtel čas nazaj, alkohol v celoti zavrnil. Naučil se je, da mora znati postaviti meje in reči ne, tudi kadar to pomeni, da ne bo ustregel drugim. Alkohol je prenehal piti, drugače pa gleda tudi na ravnanje v prometu. Če bi danes njegov prijatelj po pitju želel sesti za volan, bi mu to preprečil. »Ne bi mu pustil, ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi,« pravi. Svojo izkušnjo želi deliti predvsem zato, da bi drugi ravnali drugače. Mlade opozarja, naj se ne dokazujejo s pitjem alkohola, naj spoštujejo svoje meje in naj se ne pustijo prepričati, da morajo piti, da bi bili sprejeti v družbi. O varnem prevozu domov je treba razmisliti, še preden spijemo prvo alkoholno pijačo. Tragedija, ki jo je povzročil, ga bo spremljala vse življenje. Posledic svojega dejanja ne more izbrisati, lahko pa s svojo izkušnjo prispeva k temu, da kdo drug sprejme drugačno, trezno odločitev. Če piješ, ne vozi. Poskrbi za varen prihod domov in ne dovoli, da pritisk družbe odloča namesto tebe. Ena sama napačna odločitev lahko za vedno spremeni več življenj.
Ključne besede: Agencija za varnost prometa-akcija Varno brez alkohola-od 2. do 11. novembra
