11. 02. 2022 ob 11:28
Vabimo vas, da si v okviru projekta EU VOICES ogledate videobloge dr. Uroša Lipuščka, ki razmišlja o takšnih in drugačnih migracijah – tudi kot sestavnem delu našega vsakdana.
Migracije so stare toliko kot človeštvo, kar potrjujejo različne študije. Prvi ljudje so emigrirali iz Afrike pred 70 do 100 tisoč leti in od takrat so migracije del zgodovine človeštva. Ko nam nekdo omeni migracije, se nam v misli prikrade slika tisočih ljudi, ki so pred nekaj leti iz Sirije in drugih bližnjevzhodnih držav prišli v Evropo, tudi Slovenijo. Pa vendar so migracije veliko več kot samo to in brez njih življenje v Evropi ne bi teklo tako, kot teče danes.
Vzrokov za migracije je več, najpomembnejši so ekonomski in demografski, sledijo politični in vojaški ter osebni in družinski vzroki. Kot pravi dr. Lipušček v svojem prvem videoblogu, migracije delimo na regularne oziroma svobodne; prisilne, ki so značilne po tem, da ljudje zapustijo določeno državo zaradi preganjanja in kršenja človekovih pravic; nezakonite, ko gre za prepovedane prehode mej posameznih držav. Nadalje ločimo notranje migracije, ki potekajo znotraj ene države, zunanje ali mednarodne ter trajne ali začasne migracije. Novejša kategorija so dnevne migracije, ko se ljudje dnevno odpravljajo na delo čez mejo.
V današnjem času igrajo mednarodne migracije pomembno vlogo tako na domačem notranjepolitičnem, kot na mednarodnem prizorišču. Denar, ki ga zaslužijo migranti v tujini, pogosto nakazujejo sorodnikom iz države preselitve (primer Kosova). V številnih državah v razvoju takšna nakazila migrantov iz tujine predstavljajo celo bolj pomemben vir prihodkov. Dandanes migranti niso več zaposleni samo v poklicih, ki jih domačini ne želijo opravljati, ampak so vključeni prav tako v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, kot na primer v slovensko zdravstvo. V nekaterih državah so javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od migrantov, saj bi brez njih težko zagotovili njihovo nemoteno delovanje. Takšen primer je Nemčija, kjer je v komunalnih službah med zaposlenimi več kot 90 odstotkov tujih delavcev, migrantov.
Motivacija za selitev oziroma delo v tujini je običajno, kot navaja dr. Lipušček, želja po izboljšanju posameznikovega blagostanja. Medtem ko so pozitivni ekonomski učinki za državo priselitve očitni, pa je učinek migracij na posameznikovo blagostanje veliko manj jasen, saj velik del migrantov opravlja najslabše plačana dela. Mnogim migrantom predstavlja nemajhen problem tudi integracija v novo kulturno okolje, kar jim lahko povzroča celo precejšnje psihične travme. Ne-vključenost v novo okolje lahko vodi v naraščanje napetosti oziroma sporov z lokalnim prebivalstvom.
Množične migracije pogosto sprožajo odpor pri delu avtohtonega prebivalstva, ki se boji za delovna mesta, češ, da jih odžirajo migranti, ki so pripravljeni delati za manjše plačilo, pa tudi bojazen, da bodo prišleki negativno vplivali na nacionalno kulturo oziroma kulturo prevladujočega naroda, povečali stopnjo kriminala, zasedli prazna stanovanja in s tem povečali najemnine, širili nalezljive bolezni in podobno. Velika večina razvitih držav zato poskuša omejevati imigracije, vendar pa mnogim med temi po drugi strani zaradi naglega staranja prebivalstva grozi huda gospodarska in demografska stagnacija. Zato se bodo migracije brez dvoma nadaljevale, kljub poskusom njihove zaustavitve s strani nasprotnikov.
Migracije so, tako dr. Lipušček, zelo kompleksen družbeni pojav globalnih razsežnosti, s pozitivnimi in negativnimi značilnostmi.
Kaj pa vi menite? Katere že obstoječe ali še ne obstoječe mehanizme na področju migracij mora Evropa vzpostaviti, vpeljati, omejiti, razširiti? Poglejte si videobloge dr. Uroša Lipuščka na spletni strani EU VOICES in pod njimi oddajte svoje mnenje. S komentarjem se lahko potegujete tudi za veliko nagrado: 4-dnevni izlet v Strasbourg za dve osebi.
Vabljeni, da v družbi priznanih strokovnjakov in vplivnežev tudi vi razmišljate o vaši in naši skupni evropski prihodnosti!
