Promet - eden izmed največjih onesnaževalcev okolja

17. 02. 2022 ob 14:54

Vabimo vas, da si v okviru projekta EU VOICES ogledate videobloge mag. Tanje Cegnar, ki razmišlja o okolju in podnebnih spremembah. Okoljskih problemov je izredno veliko, najpomembnejši, tako na državni kot svetovni ravni, so trije: podnebne spremembe, odpadki in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe, ki smo jim vse pogosteje priča, so seštevek vpliva številnih periodičnih nihanj naravnega izvora in vpliva naraščajoče vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju, k čemur prispevamo ljudje s svojo dejavnostjo pomemben delež (so tudi povsem naravni viri toplogrednih plinov).    Za visok odstotek izpustov toplogrednih plinov v ozračje je v veliki meri odgovoren promet. Ta je v Sloveniji v letu 2019 prispeval dobro polovico vseh izpustov toplogrednih plinov antropogenega izvora in je hkrati vir delcev, za katere je znanstveno dokazano, da so zdravju škodljivi. Slovenija si je zastavila cilj, da izpusti iz prometa v letu 2030 ne smejo biti višji za več kot 12 % glede na leto 2005. Če pogledamo parkirišča pred našimi bloki in hišami, vidimo, da je danes avtomobilov bistveno več, kot jih je bilo pred desetletji. Resnici na ljubo: veliko večino časa avtomobili stojijo in čakajo, da jih uporabimo. Zato na tem mestu mag. Cegnar izpostavlja možnost uvajanja skupne rabe avtomobila. Bi se tudi vi morda odločili za kaj takega to?   Izpuste toplogrednih plinov iz prometa računamo na podlagi prodanega goriva v Sloveniji in ne iz njegove dejanske porabe. Torej če gorivo natočimo v tujini, v bilancah ne prispevamo k našim izpustom nič, četudi se potem vozimo pretežno po Sloveniji. Država lahko trenutno vpliva na manjšanje tovrstnih izpustov z višjo okoljsko obdavčitvijo goriv, s spodbujanjem dela od doma, izboljšavami v javnem prometu ter boljšo infrastrukturo za ne-cestne oblike prometa. Imamo nove vlake, ki so udobnejši, a  je njihova hitrost je omejena zaradi zastarelih tirov. Pomagalo bi tudi, če bi zmanjšali težave povezane s pretočnostjo prometa v mestih zlasti v času t.i. konic. To bi nam lahko uspelo z bolj gibljivim delovnim časom ali z delom od doma, pravi mag. Cegnar v drugem videoblogu.   Veliko obremenitev za okolje v Sloveniji predstavlja tudi tranzitni tovorni promet s tovornjaki in vlačilci, ki ga Slovenija ne more ukiniti ali samovoljno zmanjšati, saj je v Evropski uniji zagotovljen prost pretok dobrin, nimamo pa ustrezne infrastrukture, da bi ga lahko preusmerili na železnico.   Povzročajo električni avtomobili več škode kot koristi za okolje? Tehnološki razvoj v izdelavi varčnejših vozil je v zadnjih letih močno napredoval, žal pa se to ne odraža na voznem parku, ki se posodablja predvsem z močnejšimi in težjimi avtomobili in tovornjaki. Ta trend je opazen tudi na ravni Evropske unije, saj so se izpusti iz na novo-registriranih vozil v letu 2019 že tretje leto zapored povečali. Cegnar se na tem mestu sprašuje, kakšno je razmerje med ponujenimi novimi možnostmi mobilnosti in postavljenimi omejitvami? So električni avtomobili cenovno dovolj konkurenčni klasičnim, da si jih bomo lahko splošno privoščili? Cena je vendarle pomemben dejavnik, ko se odločamo za nakup. Surovine za izdelavo baterij za električne avtomobile se pridobivajo na način, ki je daleč od evropskih standardov. Prav tako še vedno ni zadovoljivo rešen problem odpadnih baterij.  Kaj pa vi menite? Katere že ali še ne obstoječe mehanizme na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v prometu bi morala Evropa vzpostaviti, vpeljati, omejiti, razširiti? Poglejte si videobloge mag. Tanje Cegnar na spletni strani EU VOICES in pod njimi oddajte svoje mnenje. S komentarjem se lahko potegujete tudi za veliko nagrado: 4-dnevni izlet v Strasbourg za dve osebi. Vabljeni, da v družbi priznanih strokovnjakov in vplivnežev tudi vi razmišljate o vaši in naši skupni evropski prihodnosti!