25. 06. 2024 ob 08:44
Ob državnih praznikih si najprej rečemo: »Aha, spet bo prost dan!« in velikokrat skoraj ne pomislimo, zakaj praznujemo. Tudi praznik državnosti ni izjema, čeprav za naš, slovenski narod, obuja spomin na najpomembnejši dogodek v naši zgodovini, spomin na dan, ko smo prvič v zgodovini postali samostojni.
Na ta dan, 25. 6. 1991, smo tudi formalno razglasili neodvisnost. Tedanja skupščina Republike Slovenije jo je uresničila s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Oba dokumenta sta predstavljala pravni temelj, s katerim smo se Slovenci lahko odcepili od SFR Jugoslavije in prevzeli njene pristojnosti na svojem ozemlju, priznali obstoječe meje SR Slovenije kot državne meje, zagotovili varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa posebno varstvo.
Kako pomembno je biti neodvisen, lahko posredno vidimo v težnjah nekaterih podjarmljenih evropskih narodov k neodvisnosti. Le kot samostojen narod namreč lahko poskrbiš za to, da ohraniš svoj jezik, navade, vrednote in norme, ki tvorijo tvojo enkratnost. Povsod po svetu lahko vidimo, kako se mali narodi trudijo, da se ne bi asimilirali v obstoječe, nadvladujoče velike narode, ki imajo svojo državnost.
Za razliko od Slovencev mnogim veliko večjim narodom od nas te želje ni uspelo uresničiti.
Mogoče se današnjim generacijam neodvisnost ne zdi nekaj posebnega. Globalizacija in Evropska unija prinašata mladim zavest, da so del celote, da so prebivalci sveta in zato ne razumejo pomena neodvisnosti. Vsak narod s svojo enkratnostjo in neponovljivostjo tvori lepoto tega sveta.
Prav zaradi bogatenja sveta je bilo enkratno, da smo uspeli uresničiti svojo državnost. Svetu smo tako dali možnost, da občuduje naše moči in sposobnosti od športa, kulture do znanosti. Vsi se čudijo, kako smo lahko v športu npr. evropski prvaki, saj smo vsi skupaj po velikosti komaj enakovredni enemu izmed večjih evropskih mest.
Zato praznujmo!
