17. 08. 2024 ob 11:08
Danes mineva 105 let, odkar so Prekmurje priključili matični domovini.
Letošnja osrednja prireditev ob 28. občinskem prazniku Občine Beltinci je bila včeraj popoldne na Otoku ljubezni v Ižakovcih, kjer sta zbrane goste nagovorila župan Marko Virag in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan.
Na grajskem dvorišču v Beltincih je bila pa zvečer na predvečer praznika državna proslava. Poteka na vsakih pet let, udeležil se je je tudi slovenski politični vrh. Med gosti so bili, kot so zapisali v Vestniku, predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, notranji minister Boštjan Poklukar, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek in drugi. Prav tako so bila množično zastopana druga področja družbenega življenja z lokalne in državne ravni.
Slavnostna govornica je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je v svojem govoru poudarila pomen jutrišnjega dneva kot dneva narodnega ponosa in zgodovinskega spomina, ki je posvečen združitvi slovenskega Prekmurja z matičnim narodom. Izpostavila je, da je ta združitev imela pomemben kulturni in politični pomen, saj je omogočila razvoj in napredek, ki ga je prej ovirala madžarska oblast. Združitev je simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami ter dokaz, da slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje. Prekmurje je, kot je poudarila, obogatilo slovensko skupnost s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto. Pokrajina, ki se razprostira ob reki Muri, je postala pomemben del slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega mozaika. Ohranila je svojo raznolikost, prekmursko govorico in običaje, kar je prispevalo k bogastvu celotne Slovenije. Poudarila je, da je Slovenija največ pridobila z ljudmi, s Prekmurci, tako z izjemnimi avtorji, kot so Mikloš Küzmič, Miško Kranjec, Ferdo Godina, Miki Muster, Feri Lainšček, Evald Flisar in Vlado Kreslin, kot s čisto navadnimi delovnimi ljudmi. V svojem govoru je Klakočar Zupančičeva opisala prekmurskega človeka kot preprosto in skromno dušo, globoko zakoreninjeno v mehki črni zemlji ravnic ob reki Muri. Njegova koža je zaznamovana s soncem in prepojena z nežnostjo dolgotrajnega obdelovanja polj. Njegov govor je melodija prekmurskega narečja prepojenega z ritmom narave in melodijami preteklih rodov. Kljub skromnosti je ta človek ponosen na svoje korenine, svojo zemljo in skupnost ter notranjo moč kaže v vztrajnosti in upanju, da bo prihodnost prinesla izboljšanje.
Sledil je umetniški program z naslovom Med zemljo in nebom - razsežnosti prekmurske duše, pod katerega se je podpisala scenaristka in režiserka Mateja Kokol. Vsebina programa se je osredotočala na različne razsežnosti prekmurske duše in izpostavlja nematerialno bistvo človeka, ki je del neulovljivega, težko otipljivega srža, ki življenju omogoča poglobljeno razsežnost bivanja.
Na proslavi so bila slišana besedila letošnjega Cankarjevega nagrajenca Denisa Škofiča, pesmi Vlada Kreslina, ljudsko glasbeno izročilo, ki je bilo prepleteno s sodobnostjo. Prav tako elektronska glasba, video izjave in uglasbena poezija Ferija Lainščka. Ustvarjalci programa so izvajalce izbrali z mislijo na različne povezave in stike s pokrajino, ki se je pred 105 leti združila z matičnim narodom. Nastopili so Marko banda in priložnostna glasbena zasedba, ki so predstavili aranžmaje skladatelja Leona Firštva, z vokalno skupino BeleTinke so se predstavili Balladero, Nina Dominko, Sabina Cvilak, Saša Brezovšek, Regina in Samo Budna, predstavil se je tudi Kleemar. Poezijo so interpretirali Vladimir Vlaškalić, Jure Šimonka in Dario Varga. Kratke izjave v video posnetkih pa so podali potapljačica Alenka Artnik, astrofizičarka dr. Andreja Gomboc in dijaki iz prekmurskih krajev, ki so za proslavo svoja razmišljanja o Prekmurju strnili v verzificirane misli. Glasbenikom in igralcem so se na odru pridružili tudi rokodelci tradicionalnih obrti.
Na proslavi so sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije, veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester.
