V Murski Soboti obeležili svetovni dan duševnega zdravja
09. 10. 2024 ob 10:54
Včeraj so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota obeležili svetovni dan duševnega zdravja s strokovnim srečanjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje z naslovom ‘’Ohranjanje in krepitev duševnega zdravja v hitrem tempu življenja – soočanje s pastmi sodobnosti.’’
S strokovnim srečanjem so strokovni javnosti pomurske regije predstavili pomen ohranjanja in krepitve duševnega zdravja posameznikov v sodobnem tempu življenja.
Prvi del srečanja je bil namenjen duševnemu zdravju na delovnem mestu. Področje je letos izpostavila tudi Svetovna zveza za duševno zdravje s svojo temo ‘’Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu.’’ Predavatelji so predstavili ključne podatke s področja duševnega zdravja v Sloveniji in širše, osvetlili različne vidike duševnega zdravja na delovnem mestu ter nam pomagali raziskati vlogo počitka pri delu.
Zaposleni odrasli namreč za delo porabijo več časa kot za katero koli drugo dejavnost. Delo pomembno prispeva k naši identiteti, občutku smiselnosti in prispevanja v skupnost. Predstavlja tudi pomemben vir zadovoljstva z življenjem – a ključno je v kakšnem delovnem okolju svoje delo opravljamo. Delovno okolje lahko krepi ali pa poslabša naše duševno zdravje. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) lahko kar 50 % – 60 % izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu je skupna odgovornost delodajalcev in zaposlenih. Duševno zdrava delovna mesta pa pomenijo veliko prednost ne samo za zaposlene in delovne organizacije, temveč tudi za celotno družbo.
V okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, področju duševnega zdravja na delovnem mestu namenjamo posebno pozornost. Na spletnem mestu www.zadusevnozdravje.si so posebej zbrane vsebine, namenjene delovno aktivnemu prebivalstvu, vodstvenim kadrom, zaposlenim na področju upravljanja s človeškimi viri idr.
Drugi del strokovnega srečanja je naslavljal aktualno problematiko nekemičnih zasvojenosti, za katero se v regiji izkazuje povečano zanimanje.
Nekemične zasvojenosti predstavljajo tiste oblike zasvojenosti, ki ne nastanejo zaradi vnosa psihoaktivnih snovi v telo, temveč jih povzročajo različna vedenja (npr. prekomerna uporaba interneta, družbenih omrežij, videoiger, iger na srečo, pornografije, prekomerne oblike prehranjevanja, nakupovanja, dela, telesne aktivnosti idr.). Vse več raziskovalcev, strokovnjakov, staršev, svojcev in drugih deležnikov opozarja na porast različnih oblik prekomernega vedenja, ki lahko vodi v zasvojenost ter tako pomembno vpliva na duševno in telesno zdravje populacije. Gre za vse pomembnejši javnozdravstveni izziv, ki ogroža vse generacije.
Da bi obstoječe vire pomoči na področju nekemičnih zasvojenosti predstavili kar najbolj strnjeno in jih približali vsem, ki jih potrebujejo, smo v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, zbrali vire pomoči s tega področja na enem mestu ter oblikovali letak z zemljevidom in seznamom obstoječih virov pomoči na področju nekemičnih zasvojenosti v Sloveniji, ki so za uporabnika brezplačni in ga najdete na naslednji povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/wp-content/uploads/2023/11/Viri-pomoci-nekemicne-zasvojenosti-letak_2023.pdf .
V Pomurju se lahko po nasvet obrnete na Center za duševno zdravje odraslih Murska Sobota (02/620-84-16), Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Murska Sobota (02/534-13-37) ali na Center Šteker (031-850-500).
Kot simbol podpore prizadevanju za svet, kjer je duševno zdravje cenjeno in varovano, si ob svetovnem dnevu duševnega zdravja (10. oktober) pripnemo tudi zeleno pentljo. S to obeležitvijo poudarimo pomen duševnega zdravja za posameznika in za celotno skupnost.