28. 11. 2024 ob 10:55
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je letos organizirala že 20. Miklošičeve dneve. Z dogodkom se vsako leto poklonijo spominu na enega največjih slovenskih jezikoslovcev in slovanskih filologov, Francu Miklošiču, ki se je rodil 20. novembra 1813 v bližnjem Radomerščaku. Bogato dogajanje je letos nosilo naslov Jezik živi. Od 18. do 25. novembra so se zvrstili projektni dnevi, ekskurzije, delavnice, predavanja in pogovori, ki so bili namenjeni dijakom, nekateri pa tudi širši javnosti.
Prva v nizu dogodkov je bila Beletrinina literarna delavnica, ki so jo izvedli v sodelovanju z založbo Beletrina. Dijaki so dobili brezplačni dostop do izbrane e-knjige, in sicer so prebirali znani Balzacov roman Čarobna koža. Delavnica je temeljila na pogovoru o prebranem: dijaki so izražali svoje mnenje, vtise, poustvarjali pripovedni tok, kritično vrednotili ter aktualizirali sporočila in še marsikaj. Tovrstna aktivnost je izjemen doprinos k spodbujanju branja med mladimi.
Na šoli so ponovno gostili dr. Mojco Kumin Horvat, strokovnjakinjo, ki je predstavila Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Ljubljana, ki deluje v sklopu Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem predavanju, poimenovanem Narečnica, se je posvetila zelo zanimivim in pomembnim temam, in sicer prekmurskemu narečju v govorih Radgonskega kota, ledinskim imenom pri Slovencih v Porabju, Slovenskemu lingvističnemu atlasu.
Iz Prlekije izvira tudi Edvard Kocbek, katerega 120. letnico rojstva praznujemo letos. V šolski knjižnici so zato pripravili priložnostno razstavo o njegovem življenju in delu. Dijaki 4. letnika, ki jih čaka splošna matura, se bodo letos potopili v svet besed iz njegove zbirke novel Strah in pogum. Na slavnostnem odprtju razstave so sodelovali dijaki iz različnih razredov in programov.
Četrtkov dopoldan je bil namenjen projektnim dnem. Dijaki 1. letnika so spoznavali bogastvo slovenskih narečij in se udeležili literarnega pogovora z Lidijo Kos. Tako so na odrskih deskah ljutomerskega kulturnega doma zazvenele besede iz nove pesniške zbirke naše profesorice. V sproščenem literarnem pogovoru, ki ga je usmerjal Saša Pergar, so besede sogovornikov nanesle na avtoričino življenje in doživljanje sodobnega sveta, ustvarjanje poezije ter življenjske izzive. Pogovor o pesniški zbirki Dozorevanja je dopolnil bogat glasbeno-recitacijski program dijakov in profesorjev. Avtorica je knjigo podarila tudi šolski knjižnici in povabila mlade bralce, da posežemo po njej.
Dijaki 2. letnika so imeli naravoslovni dan, dijaki 3. letnika splošne gimnazije pa so ob delavnicah družboslovnega projektnega dne, poimenovanega Migracije nekoč in danes – večkulturnost, prisluhnili še predavanju Navida Fadaeeja Nazerja. Gre za iranskega begunca, ki že več let stanuje v Mariboru. Je akademsko izobražen filmski ustvarjalec in slikar. Tokrat se je že tretjič odzval povabilu in dijakom s pomočjo likovne zbirke Krik pod oceanom spregovoril o svoji poti begunca iz Irana do Slovenije. Pripovedoval je o usodah in položaju žensk v Iranu in drugih muslimanskih deželah. Slovenijo dojema kot svoj novi dom, kjer bolj kot vse ceni svobodo in čisto ter lepo naravo.
V sklopu Miklošičevih dni se je odvil tudi zaključni dogodek projekta 2023CROPannonStories. V Domu kulture Ljutomer so dijaki izbranih oddelkov spoznali delček projektnih aktivnosti, ki so jih predstavili projektni partnerji iz Hrvaške, Slovenije in Madžarske. Glavni cilj projekta »Pannon Stories«, ki se izvaja v letu 2024, je medijsko predstaviti primere uspešno izvedenih evropskih projektov in njihovih koristi za lokalno prebivalstvo na območju treh sosednjih držav – Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Tako so si izbrani najprej ogledali gledališko predstavo Panonske zgodbe, ki so jo odigrali dijaki 3. u, režirala jo je Mateja Kokol. Na mladostno igriv in zabaven način so zložili kolaž prizorov, v katerih so prikazali, kako se soočajo z izzivi, vezanimi na vprašanji, kaj pomeni živeti znotraj EU ter kakšni so s tem povezani potenciali. Sledila je predstavitev ekonomske študije s strokovno analizo vseh dosedanjih gospodarskih koristi treh projektnih čezmejnih regij. Dogodek se je zaključil s projekcijo kratkega dokumentarnega filma o najbolj reprezentativnih primerih dobrih praks v vseh treh državah. Film je nastajal tudi na GFML.
Na šoli vedno gostijo tudi bivše dijake, ki se s svojim delom izkažejo na svojem poklicnem področju. Tako se jim je pridružil še pred nekaj leti dijak umetniške gimnazije, sedaj pa že diplomirani filmski in televizijski režiser, Matic Dominko. V predavanju Mladi ustvarjalci v sodobnem slovenskem filmskem prostoru nam je izjemno zanimivo, doživeto in konkretno predstavil praktično realizacijo avdiovizualnih projektov, ki jih je podkrepil s primeri lastnega ustvarjanja na AGRFT. Prisotni dijaki umetniške gimnazije in programa medijski tehnik so več kot uživali v informacijah iz prve roke in tudi pri predavatelju je bilo čutiti veliko zadovoljstvo ob vrnitvi na njegovo srednjo šolo.
Miklošičevi dnevi so priložnost, da GFML-jevci raziščemo številne kraje. Dijaki 1. letnika splošne gimnazije so se odpravili v našo prestolnico. Na medpredmetno naravnani ekskurziji smo občudovali likovna dela, zbrana v obeh osrednjih nacionalnih galerijah, v Narodni in Moderni. Področje arhitekture so spoznavali z obiskom Plečnikove hiše in Narodne univerzitetne knjižnice. Prav tako so se sprehodili čez slavno Tromostovje.
Pot jih je ponesla tudi po Miklošičevih stopinjah na Dunaj. Dijaki 2. letnika gimnazijskih programov so najprej obiskali Miklošičev grob in nanj položili venček, s katerim smo se poklonili spominu na tega velikega jezikoslovca. Nato je sledilo potepanje po dunajskih ulicah. Da Dunaj niso samo Plečnik, Cankar in Prešeren, je dokazala zanimiva razlaga vodnikov, kako pomembno je, da se preteklost ohranja in spoštuje, pa obisk Naravoslovnozgodovinskega muzeja in dunajske dvorne knjižnice.
Dijaki 4. letnikov splošne in umetniške gimnazije so se v petek, tik pred dnevom državnega praznika Rudolfa Maistra, odpravili v radgonski Špital in na cmureški grad. V Gornji Radgoni so z ogledom muzejske zbirke v Špitalu in aleje velikonov spoznali zgodovino mesta in pomembne domačine, ki so s soustvarjali zgodovino mesta. Obiskali so tudi Muzej norosti, ki svojega domovanja v gradu Cmurek v vasi Trate ni našel po naključju.
Miklošičeve dneve so zaključili z obiskom slovenskega pisatelja Štefana Kardoša. Pogovor Vse naše Amerike, ki ga je vodila profesorica Irena Štuhec, se je osredotočil na pisateljevo literarno ustvarjanje in razmišljanje o položaju slovenščine v Porabju.
Bogastvo slovenskega jezika, ki ga je znanstveno opisal Miklošič v svoji primerjalni slovnici, je od Ljutomera do Dunaja zaživelo v vsej svoji polnosti – od umetniškega do strokovnega jezika, od narečij do tujih jezikov, od pogovornega jezika do zborne slovenščine ... Letošnji jubilejni Miklošičevi dnevi so ponovno dokazali, kako bogat svet je svet literature, znanosti in umetnosti in s kako ustvarjalnimi ljudmi smo obkroženi. GFML-jevci so veseli, da so bili del tega dogajanja.
